Ni bil priseben.
Srebrni duhovi večera so mu
s tankimi slamicami izpili možgane.

Zakaj praskate z nohti po moji lobanj...

Prebuja se nov dan. 
Ti pa sam
iz noči prihajaš.
Kot da ne obstajaš
v njenih več očeh,
ki so v neštetih dneh, Beri dalje...

Prvi junijski popoldan,
s soncem obsijan
vabi me na travnik,
ven na plan.
Dajva, najdiva se tam,
da bova sku...

Prislonjen ob drevesno deblo poslušam...
zvok vetra, nič drugega ne slišim.
Če bi bila školjka, bi slišal ladje,
...

Ni sapica, le nežna palčilinka,
kot bitje iz pravlice po steni riše,
in pleše, nežno poplesuje,
z...

Nisem še videl izraz njenega lica
niti čul nisem zven njenih besed,
nisem še čutil trepet svojega srca,
kaj šele slutil, da ...

Skoz polpriprte polkne krade mrak,
ko s sivimi rokami vame sega
poslednje žarke včerajšnjega dne,
dokler ne ostanem s...

Zdaj pa res spakiram kovčke
še pohištva ti več ne pustim
pa nisi duhovit
s svojimi izjavami
da sem kot...

Mala hiša, luna hiši sveta.
Bistvo skrito, notranjost iz zlata,
kadar se obrača, kot sončnica
čvrsto stoječa, ...

Za tasladke
obešam zlikovce vseh vrst.
Stegujem se na prstih,
in brišem umazanijo z vrvi.
Srce kliče pra...