| Napisal/a Nežika, v ponedeljek, 26. feb. 07 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (1 glas) |
|
Kot mavrica je sreča, ki razteza se čez nebo,
nastane v trenutku, ko dvoje src se združi v eno.
Kje mavrica začne se in konča,
to večno bo vprašanje
ko bi le človek znal odgovoriti nanje.
Kot za srečo, je tudi za mavrico krivih več stvari.
Za srečo je dovolj, nežen dotik
lepa beseda, ki jo dobiš v dar.
Za mavrico, dež, sonce in vihar.
Takrat se zgodi, čez nebo,
mavrica v vsej svoji lepoti, da zastane ti oko,
zraven se rodi še sreča, ker gledaš jo lahko,
z sebi ljubljeno osebo.
A tako kot mavrica, tudi sreča je minljiva.
Ko sonce prežene mavrico z neba,
tudi sreča odide iz srca.
Ko pa se mavrica, znova zgodi, je še lepša,
kot sreča, ki se ponovno rodi!
Zapisala Nežika
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (4) 
|
|
