- Kritična satira našega ubogega
sloveničarstva ljudstva stanje,
ki tako sem ter tja opleta
in nam v sluz spreminja dneve zd...

Ti si kakor hladen led
dragi moj ledeni
jaz pa kakor ogenj vroč
bivam med plameni
kakor plus in minus sva
tu je harmonija<...

Zapihal veter je , a jadra niso se razpela,
je sonce vzšlo, a v žarkih niso zablestela
in morje, kljub valovom, mirno je ostalo
in š...

V dlan sem zajela lunin odsev,
si zmočila obraz,
se prepustila
ljubkovanju besed,
ki so drhtele,
me vabile v s...

Plešem svoj poslednji valček,
dvigujem se na prste, valovim v tročetrtinskem taktu
in se razgledujem po dvorani življenja.
Nara...

Kako naj ti povem,
da ljubim te...
Kako ti naj priznam,
da si mi vse...
Več kot zvezde, sonce, sneg,
več kot mesec v neba ...

Težki so dnevi,
še težje noči,
ko tebe dragi,
ob meni ni.
S teboj čutiti,
s teboj se zbuditi,
s ...

Ne ! Ne smem. Ne smem jokati !
Moram ! Moram pokončno stati !!!
Kot hrast,
ki ne more bolečina ga izruvari !...

Pokončali smo dovzetne
Vsi v zemljo zakopani so
vsi v neskončnosti so pozableni

Prevzemomo njih vloge
v zemjo se zakopljimo! Beri dalje...

Veliko si in vsemogočno,
Enormno, venomer se gibajoče,
Smisel tvoj je jedro...