|
Od Matej
|
|
Na svetu več me nič ne preseneti
in na svetu več me nič ne razočara.
Vem, da me usoda moja vara,
že zdavnaj sem jo neha kleti.
In če kdaj še slišal bom siničko peti,
in če deklič me mlad še tu in tam ''pobara'',
bom vedel, da me usoda moja vara,
da vsej lepoti tej bom moral mimo zreti. Že dolgo vem, da usojen sem nesreči,
da pomlajena z vsakim dnevom me pestuje,
da z močjo Hercula, ne bom ji mogel uteči. A vendar srce moje zase še ljubezni snuje
še bije, upa in na pot podaj se k sreči…
Morda nekoč, nekje mi kanček žlahtnih rožic skuje.
Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev) |
