Na raztrganem oboku
Večernega svoda
Sij tvojih oči riše
Senco plezalke.

Dolge prste ima,

...

V svetu, ko večina ljudi le zase skrbi
in za druge mar jim ni,
na srečo obstajate vi,
ki za življenje,
čeprav neznanih ljudi, Beri dalje...

Pesem o moji sosolki.

Suzana, ti funtana mojih idej,
tista ki nikoli bila ni pijana, vcasih zaspana,
vcasih bolana, ce nalezla s...

Molče trepetaš
zaradi minljivosti;
zapira se cvet,
ogledalo za tvoje
tihe trepete
prenaša misel l...

Negibno štrlijo dimniki v ozračje.

Kot bi bila čez njih napeta tanka sluzasta mrena,
ki vztrajno dvori pticam jutra...

Zamenjam kožo
Pa ne opazi sijaja
Odprem oči
Pa ne vidi dna

Tik pred tem sem,
da zabijem si žebelj v glavo,
dovolj močno,
da zdržal bo moj težak portret,
ki z lastno materijo tako
d...

kjer se parajo všiti vdihi mojih hotenj.
Vstopam v sobane, ki me zdrobijo
v prah, ko se spomini
pretočijo v izdihe baržunas...

Vrata. Vstopim.
Spet vrata.
Vstopim.
Po dolgem hodniku
me pričakajo vrata.
Vstopim.

Morala sem narediti nekaj veličastnega
tistega karirastega dne
s premočenimi čevlji,
da je bog zamižal na obe o...