| Napisal/a MCmouse, v ponedeljek, 06. dec. 04 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (1 glas) |
|
Žrelo bolečine hlasta za dihom sreče…
vsakodnevno milino, ponujeno z neba…
Trpljenje se zdi globoko usidrano v trdem lesu, udarjajoč po oblakih
in letajoč v prozornem kozarcu…
Že tako dolgo, da misliš, kako je sreča nedosegljiva železu…
Preblisk ti ne pove nič novega…le-to, da je cilj še vedno daleč…
Delati v rokavicah z žgočim kamnom…zamižiš, pozabiš na srž ognja…
Vendar nisi edini…v temi poglej navzgor…
Duhovi so ujeti v vrtincu s solzami na konicah prstov…
slepe duše globoko v tebi iščejo zrno resnice…zakaj?!
Zakaj ne ločijo več miline od bolečine?
Zakaj so ujeti v kozarcu, če vejo za srečo, namreč, obstaja?!
Priklenjeni z železnimi okovi…okovi teme…
Duhovi živijo v hladnem okolju…ki smo ga ustvarili mi…
Duše, ki vidijo…
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (1) 
|
|
