|
Od Matej
|
|
Mogočnost Olimpa več me ne osreči
in ni več zame Zeus Bog bogov.
Ne stresa dušo mi greha dolgov,
le misli so ostale mi po smrti še želeči.
A spomnim se, da bos želel sem teči,
še pred kratkim, po bregovih Sočinih tokov,
da se upijanil od lepot sem umetniških sokov,
da nekaj lepega sem hotel, cel'mu svetu reči. A ni hotenj, spominov in želja v meni,
duša je izčrpana in prazna,
izsušena, več se za mladost ne zmeni. Izginila je z njo še misel plašna,
da trpljenje kruto me v grob okleni,
ni smrt, le goljufiva je življenjska sreča lažna. Komentiraj pesem na forumu.
(9 komentarjev) |
