Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
ko ruj v škrlatu ponori
v srcu veter se ustavi
ko sled stopinje zažari
se mah prilega skali
poletju rosa ukrade med
in dež poišče tisto slast
spomin se spremeni v šepet
ko rdeč odsev okusi strast
mrmranje sanj
je šum jeseni...
in pot, ki bo odšla v zarjo
le pojdi vanj
oblak zapredi...
saj ruj je izgoreval zanjo
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (5)
Objavil/a Joe Kapp, v 24-01-2007 19:06,
1. ruj
škoda, da se milina ruja pokaže šele pred zimo - je pa res, da je zrela lepota tista prava...
Objavil/a mah, v 25-01-2007 09:22,
2. ruj
morda pa je prav zato njegov škrlat tako nesebično predan.
hvala, Joe Kapp. bodi lepo.
mah
Objavil/a ajda, v 25-01-2007 17:10,
3. ruj
sem poiskala fotografijo ruja in si ga dala za ozadje na zaslonu. Mislim, da ruj ni roza, ki bi kazal svojo milino, je roza, ki gori v skrlatni barvi strasti in v svoji lepoti vabi, da ga obcudujes.
Verjetno si v tej pesmici prepletla dogodek,ki te je ocaral...
lp, ajda
Objavil/a mah, v 25-01-2007 18:41,
4. ruj
draga ajda... ruj je grm. škrlat v sladostrastju v jeseni. spomladi pa zacveti s takšnim nežnim puhkom.
mah se prilega skali pred zimo, ker se pripravlja na mirovanje... in če je to v družbi z rujem..., se pravi s strastjo, lahko zagori tudi nebo.
in seveda, vsaka moja Beseda v vseh pesmih je izkušnja, ki sem jo doživela.
bodi lepo. mah
Objavil/a ajda, v 25-01-2007 18:45,
5. hehe:)
sem malo bolj pogledala in vidim, da ni roza, na sliki ni tako jaso videti. Ostalo pa drzi, da je v svoji zreli lepoti zanimiv, ne mil
(0 glas)
