Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Luna čez nebo
le čudno krivo črto vleče
temno bo telo
razkrila za zavetje sreče
trave so zaspale
in polegle za nasmeh sijoč
si pojejo dobrave
naj topla bo poslednja noč
veter je slepoti
z žarom v očeh zbežal
kožo vzel pohoti
z gorečimi dotiki se predal
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (2)
Objavil/a Tomi, v 24-01-2007 06:40,
1. ...
Elegija miru se me je dotaknila,ko je utihnil zadnji stih iz tvoj'ga zlat'ga vira.Lep prispevek za tiste, ki so čuteči.
Objavil/a mah, v 24-01-2007 07:58,
2. Luna...
Tomi, ta osvetljeni del Lune, ta črta… mi je najbolj magična. ker daje slutit velik del sebe. kot ljudje. pokažemo samo črtico sebe, še to drugi včasih ukrivijo v nekaj drugega… a če dovolimo vsaj slutiti naše srce, ki nam bije... ta pridih toplote lahko osreči marsikoga. a za to potrebujemo oči in dotike. lahko tudi bežne ali pa orng objeme. in mir, res... takrat se umiri VSE. hvala, da razumeš to, kar sem hotela zakričati (ne samo povedati). lepo bodi.
(0 glas)
