ugašaš luči:
nadeneš jih ujete,
kristale si v oči.

Prazno mravljišče.
Smrt civilizacije
gozda ne zmoti.

življenje sem dobila od ljubezni v dar
srce pa  bije, kot da  mu ni mar
nekdo od prej mi dušo je posodil
ko...

Daleč sem prišla na svoji poti,
a premalo za naskok, za boj.
Vsake tóliko nekdo me zmoti:
"Daj, ustavi se...

Poslušaš bitje moje
s tvojo sapo prežrte krvi
naslonjen na moja stegna.

Zagrizem se v tvojo lopatico
Beri dalje...

Poezija,
to prav čudna
je dimenzija.

Ni dnevnega poeta
je dogodek,
ki se rima
kar sama izliva. ...

Ptic let,
nebeško čaščenje,
nesrečnikov dar,
moje trpljenje.

Otožno nebo solze izlije,
v sivino misli potopi
in z gromom hropeče joče,
si z meglico obraz prekrije.
...

...zdaj nisem plašna, sramežljiva,
sovražnik moje upe naj le sanja!
Poznam ga, ki do tal se klanja -
prijatelj moj, požrešn...

Koplje jamo sam si človek,
še sam vrže se v njo,
malo, malo zgolj še manjka
da objel bo vso to zlo.