Napisal/a Kvazimodo, v petek, 19. jan. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Vso noč sem izganjal duhove.

Tiste s smehom v papirnati vrečki,
tiste s protezo v modrem lončku,
tiste z nočno posodo pod posteljo
in tiste, ki ti prižigajo svečo.

Režijo se z zbledelih slik,
posmehujejo iz prašnih knjig,
ter strašijo po podstrešju hiše
z odpadlo hišno številko
in predpražnikom,
 ki ga ne povoha niti pes
ali izgubljeno pismo.

Vso noč sem izganjal strahove.

V tesnobi pričakovanja
postajajo koraki vse krajši
in plamen za vekomaj ugaša.

V podobah iz preteklosti,
 v krikih sedanjosti,
v  izdihljajih prihodnosti,
mineva vsa neminljivost.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (6)

Objavil/a ajda, v 20-01-2007 08:13, 1. ... Noč ima svojo moč in verjetno se vpliv lune, da nam krati spanec in v misli se prikradejo tudi duhovi, ki strasijo s svojimi obrazi...  In jutro,misel na precuto noc, rodi misli, ki si jih spletel za nas, Kvazi.  Tole se posebaj vsec:  V podobah iz preteklosti,  v krikih sedanjosti,  v izdihljajih prihodnosti,  mineva vsa neminljivost.     Mislim, da so strahovi tudi koristni, da se rodijo tako mocne misli...    lp, ajda            Objavil/a VILINČEK, v 20-01-2007 08:25, 2. o njej! Kvaz(pazi) modo... temno, a všečno...Kaj, če bi prišel tudi na moje podstrešje?   Objavil/a Kvazimodo, v 20-01-2007 13:15, 3. ... Če bi se osredotočili na naslov pesmi, govorim pravzaprav o jeseni življenja.  Za osvetlitev.  Prav zadnji kitici govorita o tem, zato namesto duhovi strahovi.    V podobah iz preteklosti,  v krikih sedanjosti,  v izdihljajih prihodnosti,  mineva vsa neminljivost.   Se pravi:  Ko prideš do točke, ko več ni moč odrivati zavest o lastni smrti in jo potiskati v pozabo in ko navzlic temu, da si se po najbojših močeh trudil živeti celostno življenje, ugotavljaš   ves nesmisel svojega bivanja.  Iz oči drugega beremo, da smo umrljivi, naši lastni načrti pa ne poznajo meje.    Običajno ne komentiram svoji pesmi, a se mi zdi, da je bila ta nekoliko nerazumljena.    Ajda, Vilinček?    Lp Kvz   Objavil/a ajda, v 20-01-2007 13:21, 4. brc v temo;) ja, tako nekako se rece temu, ko zgresis gol, ceprav vratnice sproti prilagajajo kot leti zoga. No, meni se je svetlikalo tako, mislim pa, da je potem posledica nerazumljenja se kako dobrodosla, da razsvetlis nevideno.   Hvala za razlago, zdaj jo bom se prebirala in seveda tudi tvoj komentar.   pozdrav,   ajda    Objavil/a VILINČEK, v 20-01-2007 13:46, 5. ... Brez straha, ni preplaha...    Kaj to pomeni? Da ni straha in niti preplaha   Objavil/a mah, v 28-01-2007 15:12, 6. o njej lepo.    plamen ugaša.. a iskrica tli do zadnjega diha.    pozdrav.  mah