Čutim,
kako me objemaš.
Prinašaš mi svež vetrc v srce.

...

Ni važno ali skačem od veselja,
Ali jočem od trpljenja.
Ob vsakem trenutku dobim navdih,
Da napišem kakšen stih.

Sateliti in ogledala v moji glavi,
hiša brez strehe.
Konj in jezdec,
opazuje me bistri, zviti morilec.

1.Ko te
objamem, sem
vidieti srecna.

2. Ta objem
mi pomeni veliko,
ker vem,
da vedno
moja prijateljica.

Kako?
Daleč so dotiki,
tisti prepovedan sadež,
tisti sladki greh,
jaz pa njihove daljine
ne more...

Sam sem,
odtujen.
Tako sam,
da me je kar sram….

...

Po vseh udih žalost me preveva,
spanje mi veleva,
a jaz ne morem spati,
želim si pesmi brati,
ki pišejo o žalosti
in ...

...

Čas teče
vse mine
le bolečina ostane.

Ne mine nikoli
kar je
ranilo srce.

Med zidovi drevoredov, senc
in budoarjev se sprehodim
v objemu dvojih ustnic,
ko avgust gori rdeče.