Spoštovanje dežja
razširi čustva do skoraj nevzdržnih mej
Da se zenici napneta
v žareča kroga

Nisem del modrine te slike!

preširoko kotalim svoje besede
ko iz mošnje cedim preživete oblike?
se z lepo živa...

Ko čez mnogo let
bom vse to brala,
kar tebi sem posvetila,
tebi poklonila,
bom zopet zajokala;
da sem te ljubi...

Z bočnim vetrom in hrabro kretnjo,
sem izvedel svoj zmagovalni udarec,

nič koliko obupanih krikov je bilo,
nič koliko obupanih obra...

nosi me luna
od zvezde do zvezde
od spoznanja do spoznanja
po večnosti iskanja

Sapucem osmjeh tvome licu
i kao crveni trag spokoja
ostavljam poljupce.

Drevesa rumena
šepečejo v en glas
ko bila smo še zelena
bila si z njim pri nas.

Veter...

Lice si je našlo blazino
na moji dojki.
Vdih me posrka,
izdih odpihne nekam daleč...

Stojim ob robu ceste,
ki življenje je!
Opazujem avtomobile,
ki mimo voze.

HODIM!

Kot ptica v letu, 
kot gazela v teku
vsi nekam hitimo,
čas mimo nas beži.