Ko kdaj se bova srečala, ne odvrni mi pogleda!
Naj vsaj za hip spomin se v njem ponovno najde,
morda srce odklene, ki je za teboj postalo...

Stopam okrog
in iščem, v soju bleščic
barvnih luči,
veselih ljudi…..

Jutranje sonce mi cvre kožo.
Ptice mi žrejo živce.
Na nočni omarici se bohotita prah in
pajčevina.

Oblečem se.<...

Vije z listjem se posuta pot,
hrib prerasel s krvavim borovničjem
mimo strašečih lijan vodi hod
smrt se roga z belim obličje...

Ko vdih boli, 
ko jok skeli,
srce pa čutim,
kot razbito školjko...  
in misli črne so, brez...

Táko strašljivo zeleno kapljanje jutra v moje odprte oči.
Kdo razumel bi srce, ko vanj planejo bridki prividi noči!
S...

Zapuščam svoj stol. Zapiram vrata.
Veter me odpihne na oblak.
Ni kisika. Nebo duši. Dno polno blata.

...

Prekri me z listi
listi javorja
rdečimi v jeseni
prekrasen bom
in sreča mi bo sijala z oči
prekri me
...

Svetloba se menja, ko sredi zelenja
igrivo na njej se ustavi pogled,
žari in ugasne med smreke prekrasne,
v senci ostane obraz moj v...

Čutim, na trenutke sem kot smet...
Veter me dviguje v višave.
Zdi se, da me ljudje opazujejo.
Molčijo, razmišljajo in se čud...