Videl sem smeh,
bolečino in kri,
slišal v očeh,
čistino in skrbi...

KO SE TE NEŽNO DOTAKNE,
prime, zagrabi in objame,
te stisne bliže k sebi,
kakor samo le on to zna Beri dalje...

Samevam. Le tebi, Sonce, še zaupam.
Ko zlato svetiš in me greješ v dušo zaledenelo.
Morda preprečiš mi, da ne obupam -
ljubiti nisem...

Solze so oblile njo
ko še zadnjič se v slovo je zazrla v množico
v divjem ritmu zibajočo
ki jo je navdajala z...

Iščem odgovor v mojem telesu
moje je rojstvo kot prvi pok,
se širi in raste celična struktura,
duhovi usmerjajo vseh čustev ...

Povsod vznika pohlepnost in hlad
v telesu ju odkriva bolezen,
spreminja se tkivo v gnoj in nesklad,
ker nočeš spoznati ljube...

Ko sonce zaide, utone v noč,
zapre se nebeško oko.
Zabriše z oblakov se rožnata sled,
vrata noči se odpro.

Prepuščam se ti...
Samo uživala bom...
Naredi z menoj kar želiš...
Podaj se tja kamor hočeš...

Dlan spominov
Prvi jutranji nasmeh.
Beseda.
Nebo.
Obsijano ali temno.
Kamen ob poti.
Veter.

Sova trikrat pomežikne z očmi.
Jutranja rosa izbriše prežitke noči.
Noč se poljubi z dnevom.