Dan kot drugi.

Bilo je jutro, nato dan,
prišla je noč in spet se ponavlja....
Izginjajo dan za dnevom, kar ni jih več....

Od dela do dela
mojega telesa
bije se boj
za delček večera,
silen nemir,
up, nespokoj
daleč je zame, Beri dalje...

Si že slišal za mogočnega bojevnika?
Neusmiljenega v bitki,
egoista kot se šika?
Jaz ga poznam, Beri dalje...

Prazne obljube sonca, njih boleč odmev,
ko dež deli poljube zemlji, ki čaka
na življenje, da se rodi…
Še vidim ...

Izgubljam se v temi, srce se mi ustavlja... Bežim pred sabo; vse, kar je bilo nekoč živo, tone v pozabo.

Stojim vrh razgledišča,
jutro je,
ne čutim niti lahne sapice,
tišina,
k meni prihaja,
Beri dalje...

Predeš zlato kletko,
da ne bi ti ušla,
zlivaš strup mi v telo,
da ne bi se branilo...

Naj vstopim vanj,
še enkrat in še neštetokrat,
v to ogledalo sanj….
Gledam in se čudim,
saj tukaj sem že bila,
to ka...

...

Dežna kaplja skozi temo hiti, zareže se v zemljo, korenina zaživi.
Sončni žarek čez polja drvi se cvetja dotakne, da ta zažari, kot si čebela ...