Na brezvetrju besed,
lava z zaprtimi očmi
posodi prejo luni.
Pod žarometi zvezd,
se solze večera
...

V megli silikonskih oči
trkava na tuja vrata...
...lom na opravičilu...

Aplavz! Uživate ob mojem trpljenju?
Kdo sploh ste? Saj niste sposobni ljubiti.
Ni še konec. Šele začelo se je.

Kako to...

Pustite mi spati,
naj vsaj v sanjah jaz živim,
tam dežela je smehljajev,
ljubezni eliksir,
svetla stran vseh značajev,
bre...

Še nekaj besedic že spet,
pol pa požanjem še zadnji cvet,
še nekaj besedic zate,
aishiteiru…

Beri dalje...

V kolikor si ne priznaš, da tudi ti si isti…
Da tvoja pota so le laž, privid na modni pisti…
Nikoli pač ne boš dognal, le bre...

Nikoli mi ne bo hudo postalo,
ko gledam v slapove vodnih plasti
kako živo vibrira ta zvočna zavesa,
ki pada in pada odkar čl...

Pusti me, da se izgubim,
ker sem bila vse
in bila sem vsepovsod.
Beseda ne bo bolela,
ker so bolele druge stvari,
ko sem u...

Kaj naj napišem?
Kaj naj rečem?

Moje srce je praznina.
Oči so priprte s polkni,
v meni je črna tišina.