Ponoči, v črni noči,
ko zunaj ni nič
in notri ni nič
le jaz še obstajam.

Tam je sredi luže stal
in malce se je bal,
ko vrtnico rdečo
v levi roki je držal.

Tam je sredi luže stal
Beri dalje...

Skozi modrino tišine
gromko odmeva praznina beline
če je ne slutiš

O ti srce, ki nosiš dve življenji
si duše dom in gnezdo mojih
sanj nikomur nisi dom.

Vse je odšlo,

bil je le strah,
da me bo razsuto srce
zadušilo.

Peresno, lahno te nosijo kopita,
nevidna peresa, ki so očem skrita,
griva igrivo v plesu plapola,
s stasom...

Vohala sem vonj
tvoje moške navlake.
Vdihovala sovražne
travnate hlape.

Ko se vrnem,
te bom čakal z razprtimi rokami.
V očeh bo objem gorel.
In tiste češnje
na hribu pod tvojo hi&sca...

Kako bom izvedel kdo sem v resnici
kot le tako, da mi dopuščeno bo.
Spoznavam detajle resnico vso lažno,
ki ima vedno v sebi, le ...

Na glavi nosim roga dva,
na daleč vsakdo me spozna,
če pa kdo preplaši me,
hitro v gozdu skrijem se.