Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Zven v glavi mi odmeva,
bolečina ne popušča.
Temna noč več ne okleva,
mi vrnitve ne dopušča.
Ni nevesta več devica
grešna zdaj pred mano stopa,
je odsekana desnica,
jo moči slabost oropa.
Je odmev že vse glasnejši,
bolečina ne popušča.
Stisk je njen vse bolj močnejši
grozen, tih, ki ne odpušča.
V tišini rosno jutro,
nihče ne skrbi le zase,
lice si obrišem mokro,
tukaj bom za večne čase.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (2)
Objavil/a ajda, v 19-01-2007 10:14,
1. Eden
dobro si speljal to pesem...Ne vem sicer na kak nacin je muza posegala s svojimi dolgimi prsti v vsebino te pesnitve ali pa si zelel le pesem, ki bo speljana tako kot mora biti. Bolje, da je to drugo....
lp, ajda
Objavil/a Matej, v 24-01-2007 12:59,
2. ...
Hvala za komentar Ajda Okvir pesmi je razdeljen na dva dela: 1) Ta svet (prve tri kvartine) 2) Božje Kraljestvo (zadnja kvartina) Uporabljam neformalen in kompleksen pristop s prispodobami oz. metonomijo, ki deluje realno. Za stilski instrument pa sem uporabil, kot vedno, hiperbat. Glasovni figura je polna rima (verižna - abab, cdcd). V prvih treh kvartinah je tekoča, v zadnji pa ženska (zaradi -tro, -kro). Večino rim sem se trudil napisati v glagolski obliki. Metrična struktura pa je osem stopičen (oktameter) trohej.
V prvih treh kvartinah sem opisal sedanje stanje - sedanji svet. Čeprav sem se izražal osebno, individualno, pa se pravzaprav v prispodobi gre za uničujoč, moreč sedanji svet. Človek se ne more pomladiti, vse se stara in propada. Svet deluje tako, da te na koncu uniči. Rosno jutro - Božje kraljestvo, prinaša spremebe; tam nihče ne bo skrbel le zase, temveč tako kot piše v Matej 7:12. Mokro objokano lice bo preteklost (Razodetje 21:3, 4) in v novih okoliščinah (V Edenu; eden pomeni ugodje: glej naslov pesmi) v rajskih okoliščinah bom lahko večno živel; na zenmlji seveda...
PREŽIVLJAM ČAS SAMOTE, ČAS OSAMLJENOTI IN BOLEČINE, TOGOTE. BOLI ME V SRCE, V PLJUČIH DUŠI, V PRSIH ZBADA IN V GLAVI PUHTI. RADA BI SPET ČUTILA DOTIKE...
(0 glas)
