Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Kje si, navdih? Obup brez vere?
Bel list je prazen, čas trepeta.
Bled soj luči se poigrava,
senca brez sanj je kot iz sna.
Minljivost ur, minljivost dneva.
Siv dan zavija se v temo.
Pero pozabljeno sameva
in nič več ni kot je bilo.
Pogreznjen v čase mladih let
Strmeč v strop nemir preziram.
Ne čakam več, a čakam spet
Ko dan za dnem na novo umiram.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (2)
Objavil/a VILINČEK, v 18-01-2007 21:48,
1. brezčasje dni
Kje si navdih? A kljub vsemu ni zbežal, znova so se rodile pesmice, sicer malce z bolj žalostno tematiko... a kljub vsemu si spletel venec, na tak način, kot jih znaš le ti...
Objavil/a ajda, v 19-01-2007 10:11,
2. brezčasje dni
mislim, da je pri pesniku bil le trenutek, ko ga je ujel vase in spesnil to pesnitev. Morda je v tistem trenutku muza zaspala in na okno je potrkal Navdih in si privoscil razgrajanje v njegovih mislih. Vem, da muza ni zaspala in da valovi v vsej svoji lepoti in neznosti, ki jo premore tvoja poezija. Ja, muze so cudodelnice...
(0 glas)
