Hodim.
Samo zvoki oddaljene ceste.
Hodim.
Med kuglami umetne svetlobe,
ki je iluzija.
Ker je tema.

Ni želje mi večje, da slišim tvoj glas,
kot dete, otrok, še bil tvoj korak...
v solzah proseče rotil t...

To je le še zadnji obupani poskus...
...preden se zlomim...
...in ostanem brez moči...
Moč v meni...
...ki si jo včasih tako ob...

Ko se oblaki
ob takšnih popoldnevih
spustijo med mlado travo
in dregnejo v trenutne minute sveta,
(se dvigne srce
in nared...

Piše o mislih nemira novega dne.
Z odmevi se staplja v eno.
Kot da v njih bi našel mir.

Svetlijo nebrzdane se besede.
S kaos...

Draga moja,
ko se zjutraj boš zbudila
ti najprej ura ne bo zvonila
in na svojih ustnicah
mojega poljuba ...

puška poči
poglejte junaka
poglejte bedaka
pred veseličko obleži

Žal Pokraculja
spet pokopava psa
tam na dvorišču.

Vsa okolica še
bedi in njo nič srce,
prov nič, ne boli.

Prosi me, da ti odrežem krila.
Ti megla, ki se vlečeš po stenah.

Svet tišine,
tihi, a vendar nemirni svet.
Riba priplava k drugi
in jo vpraša:
"Ti je všeč...