| Napisal/a Moky, v petek, 12. jan. 07 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Bil je sončen dan v sončni zimi.
Ptice so letale po nebu in
otroci so vreščali na ves glas.
S prijateljico sem se pozdravila,
ko zagledam tebe.
Tvoj pogled in besede so zvenele čudno.
Ampak, kaj me je vodilo.
Tvoje oči kot oblak,ki plava po nebu.
Nasmeh, besede še lepše.
Le kaj me je vodilo.
Vodilo v tako zmoto,ki sem mislila,
da je resnična ljubezen.
Žal mi je, zmotila sem se.
Vse tvoje obljube,
šle so svojo pot.
Le kaj me je vodilo,
Da nasedla sem sladkim besedam,
nasmehu, pogledu in obljubam.
Še najbolj pa tebi.
Le kaj me je vodilo.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
