Naj noč razlije se med prsti
in ihti med tvojimi lasmi,
naj dan pokaže svoj obraz,
iskriv in konjev jaz,
tvojih dolgi...

In zdaj stojim, na pol poti,
z glavo proti nebu,
z dušo vkleščeno med stene časa,
tujec sam seb...

Lisasto pogorje sanjaš,
ko srepo zreš v lastno perje.
Med raztrošenimi iglicami rdečega bora,
obstoj si useda...

tišina ki daje upanje
tišina ki skeli...
tiho se spušča na dušo
nekaj peresno lahkega,
ki pravi da je ju...

Zastokala sem v noč
in v nosnice se mi je zažrl
vonj po zažganem...
Čutim sajast okus v ustih
in gorečo obleko na sebi...
...

Je cvetela,
je cvetela ob planinskem polju,
kljub vetru, dežju,
snegu in soncu.

Ne glej te svetlobe,
ki lije skozi doline,
pozabljene
na suhi dlani,
ki je še davi česala
vshičene trave.
Beri dalje...

Pada prah tisočink kot v snu,
tako nesramno igrivo,
tako prekleto minljivo
in se zajeda v ta večen Tu.

...

Daj mi tvoje ustnice,
polne sladkega greha,
ki dajejo mi moč nasmeha,
piti dajo mi resnice.

na topli dlani
se dani
modrina tiho kipi
izpod vek
prebujajočih