Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Mehka zvočnost tvojega glasu
v meni prebuja pomlad.
Najin pogovor
ločuje razdalja,
a vendar čutim
tvoje mehke roke,
ki mi jemljejo dih,
ko me tvoje vzburljive besede vznemirjajo.
Moj razum
je postal tvoja last.
In moje srce,
ki vzel si mu besede,
dodal le preproste medmete.
Ukradel mi oba,
kjer sama v temi
hrepenim po tvojih dotikih...
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (1)
Objavil/a Tomi, v 29-01-2007 10:32,
1. dotik
Navdahnjen prikaz globokega notranjega zavedanja, da če se človek preveč preda ostane naenkrat v sebi nepopoln skoraj prazen in se ustraši samega sebe v svojem početju.Taki trenutki niso prijetni in v njih trepet nadgrajuje strah pred razsulom tako željene veze.
(0 glas)
