Odgrnil sem vse zastore
in začutil v svoji sem celoti,
koliko gneva nosijo zemljani,
ker žive že tisočletja v zmoti.

Minljivost pogleda vidim v tvojih očeh,
kako sva tiho stopala po različnih poteh.
In morje in piše vetra zapustita domi&scar...

Ne tihotapim se,
vedno ostanem na tvoji srčni strani.
Še globlje segaš mi v brzice,
vse tja, kjer je Mariansko...

Samo nekdo v meglice galaksij
neslišno šepeta tople besede,
da kot vsevede znajo prepotovati
vse poti.
...

Veš, Tanja,
sonček sije,
in popki na vrbah so se odprli,
in ptički pojejo,
in vedno bolj toplo je.

Naglavi imam kopalni plašč.
Snél sem ga stebe, ker si bila mrtva.
Zakopal sem te v snég in s scalino narisal ...

Košček oblaka
pokaplja razgret asfalt
z vonjem poletja.

Ozvezdje tebe.
Povsod tvoj dih.
Nič začasno,
vse za zmeraj.
Večnost.
Tvoj stih.

Rada se imam,
zakaj to je prva
in edina naloga,
ki jo imam.
Sprejeti se moram
brezkompromisno.

Tvoj omamni nasmeh,
tvoj očarljivi pogled,
želim.

...