Vdihni vame zdaj življenje,
vnesi ljubezen v moje zdaj trpljenje,
mojega srca dotakni s toplo se dlanjo,
in odtali ledeno mi goro, Beri dalje...

Najina vonja sta postala
enostranska bit noči
in zunaj je menda
nehalo snežiti.

Videla sem v tvojih očeh
kako te gledam
ko se tvoje telo dotika
mojega poželenja
takrat svetovi bežijo
na krošnje jesenski...

vzklilo je
se razbohotilo
nikoli obstalo

Avtomobilske luči
me odsevajo in verižijo
na vse strani
v neskončno temo večera.
Čutim zadušljivo odvečnost
utesnjeno v Beri dalje...

Zazrem se v ogledalo
in vidim rahle gubice okrog oči,
lica udrta, smehljaj bolj grenak,
nos pa kar nekam štrli.
Vprašam se, Ana...

Vedno kadar grem
Se zavem
Grenkega okusa,
Upati, da ne smem?

Zavrtim si jo
Najino melodijo
Žgečkljivo
S pohabljeno noto
Zvočnik umira od dolgočasja