Stopam po stopnicah pozabe.
Vse kar bilo nekdaj svetlikajoče,
danes skrito je v mračni sobi.
S svetilko rada spremenila bi ta svet...

Ko sva se dotaknila,
je iskrica preskočila.
Malo je skelelo,
ni pa prav bolelo.

Mogoče ni res, Beri dalje...

Čudovit cvet.
Ves bleščeč, vabljiv!
Potem pa čebelica prileti,
da iz njega si sladki nektar pridobi.

Poglej naju - kaj za vraga počneva?
Tole posteljo spravljava v sram,
vedoč, da vsak svojo pot greva naslednjega dne.

Danes, včeraj, jutri...
Svilnate misli mi nosijo tvoj koralni vonj.
Žametni njih dotiki klijejo tvoje besede, ki so tako daleč... Beri dalje...

Prišli smo tja,
kjer nihče nikogar ne pozna,
kjer je trava rumena in
naša pota izgubljena.

Beri dalje...

Leti, leti, leti...
Vetru se prepusti...
V zraku lebdi...
Mogoče išče hrano,
mogoče ljubezen, družico,
s katero bi napoln...

Tam še spim
v lebdenju dneva
ves skesan poljub strasti,
ki sameva do večera
potem pa veš...

Trenutek bil je dovolj
večnost v njem sem iskala
trenutek, ko odpihnila sem brezčutnost
privabila dozo močnejšo
...