Slovenija, draga, ti mati edina,
pokrajine tvoje obdaja toplina.
Prostrane poljane, visoke goré,
Zelen...

So trpke v črnem,
v jablanah bele.

Barvam prosojnost,
barvam besede.

Zdaj so postale
že skoraj prezrele.

Najraje ti zrem v oči,
ki se kakor dve prebujeni morski školjki
zibljeta v valovih zraka,
ko umik mojega obraza povzroči,
da me...

Letni časi hitijo skozi mene
bistrijo dušo mi in moj razum
od rojstva z njimi sem v povezavi
a zdaj poslavlja se telo in moj...

Najbolj strašna je milina, kjer smrti dah, se v tujo srečo izliva, kot rosa nežna nje lepota, v sebi obraz morilca skriva.

Na dovoz temačne hiše
luna blazne sence riše
in plesniva je pristava,
v zraku zla meglica plava.

Beri dalje...

Sem toliko teh let...
Živel ali le bival?
Na poti svoji življenja srd...
Okusil ali le požiral?
V...

Ni nam lahko na tem svetu živet!
Ni nam lahko na tem svetu trpet!
Je pa lahko srečen bit.
Le malo ljubezni zaužit!

Ti.

Piš vetra, pad lista, zašumi,
na travo nežno prileti.
Čakam da dan se prebudi,
a jutra ni in ni. ...