Odgrnil sem vse zastore
in začutil v svoji sem celoti,
koliko gneva nosijo zemljani,
ker žive že tisočletja v zmoti.

zvok umazanega goloba, ki golta ostanke včerajšnje štručke- te tvoje besede
lesk diamanta, ki ga je zasul pepel bruhajočega ...

Visoko nad domom tvojim, tam drevo stoji.
Vanj vrezal sem ime, na katerega odzoveš se mi.

zvon sem, ki pretrga mejo med
dopoldnevom in popoldnevom.
zdaj je čas da se zbudim.

Prosi me, da ti odrežem krila.
Ti megla, ki se vlečeš po stenah.

1.
Nosi Luč.
Stopi vame.

-MOLK-

2.
Odide.
Brez Besed.
Beri dalje...

Težki so dnevi,
še težje noči,
ko tebe dragi,
ob meni ni.
S teboj čutiti,
s teboj se zbuditi,
s ...

Svet ni človeku bil dan,
Sonce ne ugaša zato
ker je človek zaspan,...
Ni zvezde na nebu,
ki sije zato da...

Zgrabi za roge,
pridi,
greva v dvoje.
Tako lepo,
tako preprosto.

Zmenjena sva bila pri desni smreki.
Jaz pa sem te čakala pri levi.
Oprosti.
Naslednjič se raje zmeniva pri bršljanu. ...