Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Mnogo laži, mnogo skrivnosti,
trpljenja in solz prelitih o tebi.
Izdajalske duše, nešteto ran,
bolečin, ki mi jih zadaja vran.
Peruti zraka mi ne dajo,
da se dvignem v zarji nad naju.
Z očmi me pazi , me izziva,
da stopila bi iz mira.
Ne vidim te, slepi me vran.
Ne čutim te, polna sem ran.
So žgoče in natrte,
s soljo v snegu so zaprte.
Poletnih dni si hlad,
pozimi ves si blag.
A le ko zaglem črnega mi ptiča,
ki s krili me ne prepriča,
zapustila bom srce,
stopila k tebi iz teme.
Klun mi željo je izkljuval,
žrtvoval je moje solze,
šepet mi je zakrival,
v noči pa do pozne zore.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (5)
Objavil/a Spikerca, v 09-01-2007 18:04,
1. Vran
Mene oblika pesmi tako hudo zmoti, da spolh ne morem slediti vsebini
Objavil/a sabina, v 09-01-2007 18:57,
2. Spikerici...
hja...ko bom pogrutala kako naj tle v pravi obliki naredim...obljubim...to popravim...lp
Objavil/a ajda, v 09-01-2007 20:54,
3. Huh...
Nejasna pesem, lahko bi bila tudi v taki obliki, vendar tezko razvozljati, kaj si sploh zelela povedati. Morda bos bolj jasna, ce bos napisala v drugacni obliki in bila bolj pozorna na nejasnosti, ki strlijo v nebo .... pozdrav, ajda
Objavil/a emily, v 09-01-2007 20:58,
4. vran
vidiš ta, mi pa ni všeč... preveč tipične rime, kr veš kaj bo prišlo. nič svežega.
Objavil/a mah, v 11-01-2007 09:54,
5. Vran
hm. meni je pa všeč.
dobro... vrstice sem si pač narisala (samo ej, to moraš res popraviti, tudi jaz sem imela s tem težave pri objavah), sledila rdeči niti, ki je morda nezmožnost odločitve. presneti vran, ki živi v nas in nam brani poleteti... bodi dobro. mah
(0 glas)
hja...ko bom pogrutala kako naj tle v pravi obliki naredim...obljubim...to popravim...lp 
