Napisal/a sabina, v ponedeljek, 08. jan. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Mnogo laži, mnogo skrivnosti, trpljenja in solz prelitih o tebi. Izdajalske duše, nešteto ran, bolečin, ki mi jih zadaja vran.

Peruti zraka mi ne dajo, da se dvignem v zarji nad naju. Z očmi me pazi , me izziva, da stopila bi iz mira. Ne vidim te, slepi me vran. Ne čutim te, polna sem ran. So žgoče in natrte, s soljo v snegu so zaprte. Poletnih dni si hlad, pozimi ves si blag. A le ko zaglem črnega mi ptiča, ki s krili me ne prepriča, zapustila bom srce, stopila k tebi iz teme. Klun mi željo je izkljuval, žrtvoval je moje solze, šepet mi je zakrival, v noči pa do pozne zore.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (5)

Objavil/a Spikerca, v 09-01-2007 18:04, 1. Vran Mene oblika pesmi tako hudo zmoti, da spolh ne morem slediti vsebini   Objavil/a sabina, v 09-01-2007 18:57, 2. Spikerici... hja...ko bom pogrutala kako naj tle v pravi obliki naredim...obljubim...to popravim...lp   Objavil/a ajda, v 09-01-2007 20:54, 3. Huh... Nejasna pesem, lahko bi bila tudi v taki obliki, vendar tezko razvozljati, kaj si sploh zelela povedati.  Morda bos bolj jasna, ce bos napisala v drugacni obliki in bila bolj pozorna na nejasnosti, ki strlijo v nebo ....  pozdrav,  ajda        Objavil/a emily, v 09-01-2007 20:58, 4. vran vidiš ta, mi pa ni všeč... preveč tipične rime, kr veš kaj bo prišlo. nič svežega.   Objavil/a mah, v 11-01-2007 09:54, 5. Vran hm. meni je pa všeč.    dobro... vrstice sem si pač narisala (samo ej, to moraš res popraviti, tudi jaz sem imela s tem težave pri objavah), sledila rdeči niti, ki je morda nezmožnost odločitve. presneti vran, ki živi v nas in nam brani poleteti...  bodi dobro.  mah