Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
dih severa v led začara sončni odsev
potoka
njegov šum gladino boža kot odmev
kot roka
premetena zima ljubezen je ujela
boso
ko s sončnim žarkom sta še grela
roso
ni vedela, da z besedo tečeta v toplo
kletko
ni vedela, da ogenj greje dlan otrplo
s spletko
vsak zase sta obsojenca na mrak
prekleti
tkanje sanj mori zaledenel korak
ujeti
le objem srca daruje vroči sij
gorenju
le objem srca podarja tihi mir
življenju
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (4)
Objavil/a ajda, v 09-01-2007 15:50,
1. sij
zelo mi je vsec sij, ki si ga spletla v letu s ptico, ki svobodno krili nad visokimi gorami in se ne boji, da jo bodo ujeli v zlato kletko. In koliko novega se lahko pricara v poeziji.
pozdrav, ajda
Objavil/a mah, v 09-01-2007 18:48,
2. sij...
ajda, prosim te za pomoč. beri prve vrstice, ki bi lahko bile samostojne tudi, če bi vsako drugo preskočila. vsaka druga vrstica je kot (ali le) odmev... torej: " ko s sončnim žarkom sta še grela" pa ne gre in ne gre. in karkoli naredim, ne more bit samostojna, a da ne izgubi smisla....
in res.. ta sij (aurora borealis) je doživet tako močnomočno, da se je včasih prav bati pomladi, ali pač. hvala ti. polna si diha, moči in nežnosti... čutiš. res hvala.
mah
Objavil/a VILINČEK, v 09-01-2007 23:04,
3. sij
Lepe pesmice tkeš mah... vse čestkitke...z izrednim občutkom za rimo in ritmiko...
super!
Objavil/a mah, v 10-01-2007 03:05,
4. sij Vilinček!
sij, od sonca žarkov podarjeni Vilinček...
hvala ti za obisk, res mi je ta pesem... kako naj povem? to je netomah. čisti, brez embalaže. zato sem še posebno vesela, da ti je všeč. lep dan ti želim.
(0 glas)
