Gledam si dlani,
posipane s semeni.
Že kalijo.
Čakajo na presaditev.
A nimam zemlje.
Niti lonca.
Niti vrta.

Pogrbljenih leđa,
da vide da nosim nevidljiv teret,
ulazim pod tuđe krovove
ali umjesto da se prepustim
...

Na listih je bela manifestacija miselnega procesiranja v kozmosu brez pik. Piš. Gnev.
Bliža se intrigantski mislec s sijočo violino in se čudi...

Hodim bosa po travi,
da čutim zemljo
kako se mi zažira v
zareze in pore stopal.
Čutim jo v sebi.
Nekoč bo ona čutila nas.<...

Prisluhni tej tišini,
kako Te boža, govori,
da mi v srcu samo zate
rdeči potok žubori..
A vidiš zrav`n potoka,
golobov jat...