S prebodeno dlanjo božam
izkrivljenost časa
v zlomu strasti,
neulovljivih vesoljnih kretenj,
ne vem čigave iznorene ideje
Beri dalje...

Veliko si in vsemogočno,
Enormno, venomer se gibajoče,
Smisel tvoj je jedro...

V moj notranji dialog
so se prikradli hmi in ami;
v velike začetnice, pike, klicaje
in milijone vprašajev so podtaknili
pasje b...

Kdo si? Po čem hrepenš? Kdaj tiho zajokaš? Kje te svet najbolj boli? Kakšne so te oči, ko se bojiš? Kdaj jih zapreš?

S kom poslušaš ...

Vse je bilo zavito v violično
od pogledov do nočnih metuljev,
od črmljev in sršenov
do divjega bezga in bodečega osat...

Ti za seboj ne puščaš sled v snegu,
svojo pot gredoč, ne oziraš se nazaj.
Ti si zadnji jesenski veter v begu,
ko odhajaš jaz nikdar ...

Morda je nekje daleč kraj,
kjer so ljudje človek človeku človek
namesto čemernih obrazov,
te pričakajo z nasmeh...

ko ruj v škrlatu ponori
v srcu  veter se ustavi
ko sled stopinje zažari
se mah prilega skali

 ...

Stojim pred teboj z najnovejšo
družbeno sprejemljivo masko
zelo sem ti všeč.
Gledam kako spretno sukaš<...

Ko verjamem se vnemam.
Svet postane kapsula,
nabita z rojem besed,
ki se lepijo na med mojih
da-jev, ne-jev.
Počakam,...