da nič ne bo dobro
saj vsako drevo
nosi življenje
in duhovi narave
se sprostijo od njega,
če ogenj ubije
Beri dalje...

Kam naj grem,
da si osvetlim dušo,
da zabrišem sence na njej,
ki temnijo mi pogled?

Oblak v steklenici.

Bralec pesmi, govorov, novel,
postal sem sonce, moč, nevihta.

Na tramvaju igram kitaro Beri dalje...

Kao što vjetar uporno gura nebo,
divljom snagom spajamo prepone,
i noć nas više ne zadržava za sebe,
jer se u osmjehu plavog sunc...

Dolga leta
sem se srečevala z njimi
v poletju in v mrzli zimi
tam v parku na  Poljanski
so sedeli, modrovali...

Nekoč.
Enkrat.
Razpel bom krila
in sonce jih ne bo stopilo.
Ujel ga bom in srce bo zažarelo.
Bo!

Kaj osvetljuje naše sanje
ki se godijo v temi
izza zaprtih oči?
Spomin

..zrcalim zlomljeni nasmeh.. ..moja zrušena bit.. ..zajema le poraza uspeh.. ..v tem svetu..ki je mit.. ..odpiram vrata pogube.. ..v stolpnici z ne...

Ko čez mnogo let
bom vse to brala,
kar tebi sem posvetila,
tebi poklonila,
bom zopet zajokala;
da sem te ljubi...

Sestavljam te iz besed
sladek si kot med,
sestavljam te iz dejanj,
tak lep si malo manj.Beri dalje...