Dodajam cvetne lističe v venec želja.
Zimzeleno grmovje moje stare smeri.
Dolgčas. Zgrizem prejšnjo barvo.

V izložbo življenja,
kjer lutke negibne,
nemočne in neumne ždijo,
gledamo skozi prozorno steklo
senco in prekletst...

Kot,da nisem to jaz, stopam po ulici,
tujka sama sebi se zdim,
in naenkrat ostrmim…
Zagledam te tam na drugi strani,
živa...

tvoje oči so kakor med,
od njih bi najrajši bil zadet,
pa kaj ko ni oči ni noči,
tema, tema je in je kar je

l...

Ni spoznanje, le iskanje,
to kar zdaj imam.
Ali bolje reči: nimam,
sproti vse razdam.

Nimam rok,...

Najin dialog spremenil se je v
dvojni monolog, ki ostaja v tišini.
Nesposobna izraziti besede,
kot bi uživala v medsebojnem klanju.<...

čaj mrtev od prepirov se trezni pod jablano
okus po cvetočem je razpihal mraz
in bledijo še zadnje stopinje
kot ne...

Sem tekla
in obstala,
bila tako mala,
sem stala
in sedla,
bila tako medla
sem sedela
in vstala Beri dalje...

Kot pretkana senca
spet groziš
z očmi divjine
in z obljubo vetra.

Ne veš,
da nimam več slik
ni...

Razblinjajo se nežne sanje
Vse upanje, pričakovanje
Ki je kot tanka nitka vtkano vanje
Kot nežna meglica
Nad samotnim jezerom Beri dalje...