Brbotala je med ustnicami
čuteča in pregrešno zrela
jagoda, čar obrobja gozda.
Šele, ko je topel veter
...

Čutim ga in vidim,
ta odsev sonca,
ki me boža in greje,
ki od daleč,
nekje od Atlantika priveje

Moja so polja, njive zorane,
moje so steza, travnik in gozd,
tvoje so misli meni poslane,
tvoj sem, ostajam, komaj le gost. ...

raj Noge mi zavirajo!Po potu smrdim!Salo se trese, ko dol letim!Diham kod konj!Vsi me prehitev...

Tako enostavno je napolniti zrak z dimom in melodijo,
prestreči note, še predno zapustijo sobo.
Ugriz. Udarec. In krik...

So čudne misli mi rojile,
sem vedno z njimi imel križ
kako se bo nadaljevalo
saj vidim v sebi vse navzkriž.

Kje so meje mojega poraza,
rabim dihanje,
sovraštvo klika po spominu,
čigave bedarije.

V ozadju glasba,
utišan pogled v zid,
stena porušenega življenja,
prikaz prepalelih slik
v razbitini okvirjev.

Bila je slična svojim vrstnicam
polovico stoletja je že prešla
nekoč je imela svetle lase,
...

Bela bom nevesta. Tvoja.
Čuvala se bom le zate.

Bela bom nevesta.
Nikogaršnja do takrat.