Na raztrganem oboku
Večernega svoda
Sij tvojih oči riše
Senco plezalke.

Dolge prste ima,
Že od tu jih lahko raz...

Leto je minilo skoraj že,
je megla odvalila z mesta se.
Tiho, počasi in pridušeno,
a zarezo je pustila vseeno. Beri dalje...

Kot tristo ton težak vlak
misli neomajno drvijo
v tišino, kjer so doma.

Vrtijo se in vrtijo,
po zdaj že globokem tiru, Beri dalje...

Nad levo ramo vzhaja žogasta luč
in v luči, drobno zrnce mraka,
širi žile teme, reže kose sveta,
na vse štiri k...

Ne smem preveč pisati.
Gledajo me in lahko vidijo
mojo strupeno bolečino,
zataknjeno pod kožo.

Ne smem preve...

Kupili so mi to posteljo
za Prihodnost.
Ta se včasih medena razliva,
pomirjena prede v naročju sanj;
spet drugič se m...

Nova beseda,
stara zagata,
star je svet,
tu nima bog brata.

Nima bog brata,
spomin ne bog...

Ja gledam kroz prozor tužna
dok lagano liju ljetne kiše
jer ostala sam sasvim sama
jer nemam nikoga više.

Beri dalje...

Ustvarjam seme samega sebe
zato sem prav tu prišel na svet
rastem in širim si svoje bistvo
da ne ponovim spet ...