Nekdanja notranjost želodca,
lepljivo metuljasta
V tricelatreh skundah
sem jo spreparirala
v steklen balonček ble&sca...

Ovenele na jasi so cvetlice,
je sneg prekril marjetke lepotice,
zasanjale že spijo zimsko spanje,
čakajo pom...

Zrem v človeka, ki se temni noči
v bran postavi.
Ne razumem, zakaj tako pogoltno
nikoli sonca se ne brani.

Ivje se mi lepi na obraz,
obrišem, z rokavom,
med vejami pa razpeta
iz drobnih nitk stkana pajčevina,
delo gozdnega tkalca. Beri dalje...

Od kod ta tesna bolečina
Ki pritiska na lobanjo
In jo veča
Da postajam le izbuljene oči

Trpek je bil že prvi požirek,
življenje,
zabredel sem v vodo kot ponirek,
življenje,
ti ni več mar zame kaj,
...

Prišla iz hladnih je dežel
na jug obal in sonca,
si pregrela je telo hudo,
zdaj težav ni videt konca.

In potem...
Se vse obrne
Veter postane prah
Prah postane hiša.
Da bi te ne videl nikoli v njej.
Da bi mi ...

Iz dneva v dan je več poti,
ki vodijo v propad,
a prave ni.....

Ob vsaki srečujem se z ljudmi,
-le popotniki utrujeni- Beri dalje...