| Napisal/a Shaolin, v sobota, 16. dec. 06 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Raz strehe noč razpne skrivnostno krilo.
V daljavi Orion krasi svoj plašč.
Jaz iščem rim in smisla z novo silo,
kot Feniks strt v obupu vztrepetam.
Brez Tebe lažje moje bi bilo življenje,
brez Tebe raj in pekel bil bi vsak mi dan.
V spominu nate je moj dan zaman
saj smisel daješ mu le ti, trpljenje.
Zdaj vem, o, vem, ne boš me več prevaral,
Ti Sila, Energija, Ti vse, Bog,
od dneva prvega me nisi maral,
zaprl me v neskončne ječe krog.
Nikdar Ti mar bilo ni za trenutke
za dneve, ko sem taval v poltemi,
si vprašal morda kdaj me za občutke?
Me vprašal kdaj čemu srce ihti?
Nikdar Ti nisem sin bil, Ti ne Oče.
Kot da me ni, si ves čas se pretvarjal
si druge varno skoz življenje vodil
z menoj se nisi niti pogovarjal.
Kaj sem Ti storil? Kakšen je moj greh?
Povej mi vsaj, da vedel bom ravnati
drugače se na mojih teh poteh
in zadnji kos poti prepotovati.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
