| Napisal/a Shaolin, v petek, 15. dec. 06 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Le ti si znala vzvaloviti gladino moje duše
in znala si okrasiti vsak moj dan;
zdaj vse preteklost je - praznina duše
ne zmore splesti gnezda. Vse zaman.
Spomini vstajajo v nočeh brez sna:
se spomniš tople junijske noči?
In jezera pod Krimom sinjega?
Se kdaj povrneš tja, kjer najin brest šumi?
Se kdaj zazreš v te polpretekle čase?
Naju uzreš na bregu skupnih sanj?
Znaš še poseči tja, globoko vase,
kjer pletla gnezdo sva iz pričakovanj?
Meglica pne se nad gladino vode. Tihota.
In sonce leno lega tja za Krim. Samota.
Napeto prisluškujem v mrak. Strmim.
Naslikam spet si v mislih tvoj obraz. Moja lepota.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (4) 
|
|
