|
Star sem že jaz, tvoj mornar,
ki plujem po svetu za denar.
Na razburkanem morju si te želim,
in z mislimi mojimi k tebi bežim.
Metuljček potepinček,
kje imaš svoj cekinček?
Ga skrivaš v goščavi,
ki uživa ob poplavi?
Goščavo neguješ ti nežno,
a žal videl sem jo le bežno. Kje tvoji so hribčki, doline,
po katerih imam zdaj skomine.
Ko odplul sem na morje,
židane bil sem volje,
ker mornar sem pravi,
ki svetilniki me čakajo na obali. Pod svetilniki čaka me luka,
v kateri ribica rada cuka.
Luka, ki nudi mi zavetje, toploto,
in kjer mislim le še na tvojo goloto.
Ko razmišljam o užitkih s teboj,
igram se sam s seboj. Ne skrbi zdaj zame,
za moje srce,
saj bije le zate
in tvoje želje. Veselim se vrnitve v tvoj pristan,
kjer bom le tvoj in tebi predan.
Ko valovanje morja bo visoko in močno,
takrat najino srečanje bo sočno.
Pogledi, besede in dejanja,
potešili bodo vsa pričakovanja. Sidro odvržem, na katerega sem pripet,
ob tebi ostanem če se le da.
Podarim ti dušo, telo in ves moj čas,
pogosto ljubezen ti izpovem na glas.
Ko morje pokliče k sebi me spet,
odidem težko, počasi in žalostnega srca. Komentiraj pesem na forumu.
(23 komentarjev) |
