Filaš me z lažmi.
In ti celo veš, kako zapeče. Vsakič.
Morda prav zato.

...

Prečkaj polje počasi ranjeni otrok.

Tvoje noge so raztrgale steklo,
ko je obleka drsela ob steni in zrcala
so vlekla...

O ponižnosti so mati nas učil
kako naj zemeljsko težino nosimo,
upognjene so tudi naše misli,
zravnati kot da se ne moremo. ...

Jo v sebi sem nagovoril
želja k njej je odhitela,
ni vedela kaj se godi
s pogledi sva se razumela.

Višja sfera ...

Čuden občutek. Bežati,  teči in hkrati ostati. Na mestu. Ravno tam.
Mokrota mojih las se v vetru ne suši. Ker ga ni. Saj se skrivam.
Beri dalje...

Trganje resničnosti,
ko se nebo cedi v valovih
na moje nezaščitene lase
v mojo nezaščiteno notranjost

...v skriti mesečini se je rojevalo brstenje tisočih barv.
Iz nje je odšel še en dan brez speva tega mogočnega rojevanja&nb...

Začarano strmenje...
morda spet v privid,
ki ti daje vse
in ničesar.