Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Srčno
zavzeto skritost
v nepredušno brezšumje prekriva...
Kam, v bedenje, le kam,
s togo zastrtimi upi,
zdaj, kot blažena
naglica nekogaršnje čistosti
plameni.
Ne vem...
Nikoli.
Še vedno.
Oboje...
je prazna slutnja,
neusahnjen prezir
do vsega, kar s skrajnostjo
vame prodira...
Zakaj...
sem še zadnje, kar imam.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (1)
Objavil/a ajda, v 10-12-2006 17:24,
1. Dragoceno
in tisto kar srkas, pronica vate in cuvas kot najdragocenejsi zaklad.. kljub temu na koncu pesmi misel: sem še zadnje, kar imam in seveda tvoj zakaj...dopustila si, da ti pronicanje spolzi iz rok, le zakaj?
(0 glas)
