Kaj, če naš Bog izbriše poezijo,
ustraši se razdora besnih stihov,
pove poetu: Konec je navdihov
in reč...

Vsi smo enaki, obenem različni
smo mala vesolja ovita s seboj
in zopet med nami je vsa lepota,
vsak je celina, si išče obsto...

Klikni za začetek

klik

Globoko vdihni, rame nazaj,
naraven obraz

bo? v redu ...

Uzalud se trudiš, ljubavi,
kad me tjeraš da te ostavim
i u tebi da gledam nešto loše,
da protiv ...

Poglej, kako na trati tam stoji,
poglej, saj vse se mu smeji,
gleda v zrak, zre v nebo,
občuduje ptice nad vodo.

Sonce greje m...

...

Leto je minilo skoraj že,
je megla odvalila z mesta se.
Tiho, počasi in pridušeno,
a zarezo je pustila vseeno. Beri dalje...

Človeštvo zgubljeno v pogubo hití,
se vsak dan bolj jebe in se duší;
če kje je božansko veselje brez mej,
to je, ko truplo visi m...

Žalosten veter
poje neko pesem
v krošnjah dreves.

Skozi listje v noč
nad mestom osvetljenim
poje.

Oči velike,
nebeško modre,
so plaho zrle vame.

Lica polna,
koža mehka,
kot svila v mojih dlaneh...