zapleta ga v jeklene žice
ovija razum
zaseda prostor odprtine v zidu
okno brez zaves
zakrito s pregreto pločevino

strah Beri dalje...

V sanjah sem te že od nekdaj začutila,
in mehko pojstlo sem za te postlala,
v svojem srcu drobno sem tančico razgrnila,
saj že takra...

vzklilo je
se razbohotilo
nikoli obstalo

Kaj spustivlaš okovje na moje rame,
čisto gluh bi rad bil jaz od bede,
kaj spustivlaš krivde zmeraj name,
čisto gluh bi rad bil od lažn...

Pravimo, da živimo v svobodnih časih,
zakaj torej, pazimo na besede?
Ne, to ni olika, ampak naših
želja in dejanj prepovedan...

Psst, ne spim, ne sanjam,
vse je res,
svet poganjam.
Mnogo polj sem preorala,
dosti ran prekrila,
Beri dalje...

ker si me izžgal,
s telesom
si mi slekel dušo,
pustil, da umiram v tvojem naročju,
obljubljal in lomil obljube...

Če bi tako želel in se razblinil v nič,
bi tvoj telefon zvonil v prazno
prav vsak dan
ko te kličem...

Kdaj pojdeš z gorè,
ne hodi zaman,
saj tam, kar ti gre,
sanj tvojih snovati; takisto
resnice so dalj, Beri dalje...

Veter zavija skozi meglene vogale,
Kot temno morje, ki zaganja se v skale,
Krošnje dreves godrnjajo zvoke,
Šumijo in ti...