Vrata. Vstopim.
Spet vrata.
Vstopim.
Po dolgem hodniku
me pričakajo vrata.
Vstopim.

Pravili so, da onkraj meje
se sonce se prijazneje smeje.
Vsega tam je na pretek,
da je tam se beli sneg.

Roze, da so alpske, k...

 Sanje poeta

V tihi noči sem sam.
Razmišljam o sebi.
Lunin žarek posije name.
Naenkrat se zavem....

V Afriko po sinestezijo.
In je šel proč od samote, ki jo prezir je ovil v debel plašč sočnega.
S plašnim korakom in ostrim umom.
...

Kakor povoščeni čevlji
se je v oddaljeni temi zasvetil tvoj nasmeh…
Iskala sem uteho v tvojih očeh,
in krokodil...

Nobenega kristala, nobenega bisera več
ne rodijo moje oči. Ognjeni jok
je izsušil temno dušo
in zdaj je post...

sanjam to čudovito bitje
v objemu teme, blodenj ga iščem
ne želim zaspat - pogrešam ga!
in nočem ga večno pogr...

Od koga sonce se odžene,
komu bo podarjen dan,
besede davno izrečene,
in prepevaš čisto sam.

Morje je že čisto obledelo.
Pesek se molče presiplje v nič.

Nobenih ran ali počenih src,
nobenih prevar in razbitih obljub.
(Samo drobci stekla so po tleh)
Na ta prazen poletni dan. ...