Ob posvečeni uri,
le eno mi še ostane,
da vse končam, porečem,
um naj iz pepela vstane.

Berač zahvalo mi je dal
in potem otožno mi dejal:
Nekoč sem bil bogat zelo
in sem zaljubil se močno.

Veter vonj veselo vrti,
sence sloneče s soncem cvetijo,
deviško dekle dišeče,
pod plastjo prosojne plavine,
Beri dalje...

Zmečkan kliše v roki in utrujene misli.
Borov rt in grenak priokus morja sta slepa potnika na tej ladji.
Pospešek prek valov v horizont...

Poglej se že enkrat v oči!
A ne vidiš, da mižiš?
Zbudi se za tvojo voljo!
Ne več spati,
saj je že davno konec zime.

Potrta sem,
v sebi strta.
Sto koščkov
razletenih
in jaz vmes,
na razbeljenih
kolenih.

Danim, danem v noči
Več kot se jim zaljubi
Danim, danem več v noči
Več kot mi besede dane...
Kreten....

Ni lepšega od miru,
samote, ko se svet ustavi.
Ljudje upočasnijo korak,
dih tekačev se umiri,
govor "velikih&quo...

Na hitrih saneh
sedi moj spomin nate
in podivjano beži po
valoviti beli bradi,
nekam.

Ti pa hodiš v kavarne

Usločeno razlito, grabežljivo sonce
utaplja gručaste strune nekam v daljavo,
v širno trplenja, neskončno morja planjav...