| Napisal/a Yggradsil, v petek, 01. dec. 06 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
V odblesku rose si je razcapan z dlanjo zastrl pogled gospodar
Andaluzije.
Krogotok misli.
V odblesku rose si je razcapan z dlanjo zastrl pogled gospodar Andaluzije.
Krogotok misli.
V odblesku rose si je razcapan z dlanjo zastrl pogled gospodar Andaluzije.
Milje do Niefelheima gospod.
Dolgo smo bili bitke z Asirci, dolgo sami s seboj.
Razkroj spomina - besede slovesa.
Hiperboreani smo, lord Fenrir.
Nikar ne pozabite tega.
Da, oče.
Šli so bosi, prišli do reke, se vrnili.
Tako minevajo stoletja pod Andaluzijskim dežjem.
Toda mesec je slab in zvonovi kličejo v daljave.
Hladne so noči.
Kot bi odgrnila rjuho druga Avignonska gospodična
in košara z grozdjem bi izginila neznano kam.
Ostale zazrte v daljavo, njihove oči sanjajo zavisten porog.
Tudi oko tiste s strašnim obrazom.
A Fenriru za to že davno ni več mar.
Njegova izvoljenka ga spremlja na vsakem koraku,
pa najsi zavistni govorijo karkoli že hočejo.
Draga Psiha, verjameš telesu?
Poslušaj krike.
Poslušaj krike.
Je laž resničnost?
Meso je mehko.
Krvava je koža.
Moja koža prepojena s tvojo krvjo.
Je kri rdeča?
Ne joči draga, saj je le meso.
Materija v ideoplastičnem svetu.
Rad te imam.
Ne zaradi krvi.
Duša je večna.
Si se pa res pokristjanil dragi.
Prepovedano je, veš?
Obglavili te bodo.
Privezali ob kol in sežgali,
glava ležeča ob desnem stopalu.
Sicer pa pritožbe niso na mestu.
Samoobešalec.
Proti sebi bi obrnil čutnost, da bi le dosegel vrhunec.
Moje mesto - neznano.
Modri konji jezdijo v Opet.
Vrhunec.
Vrhunec.
Jutri obleganje naključnega mesta z lesenim obzidjem.
Poboj otrok.
Konec koncev je to le njihova vojna.
Večno krivi.
Kaj menite monsieur, kolikšna je cena obstoja?
Ljudje ne smejo dojeti naključnosti sveta.
Nič ni resnično.
Kača.
Črv v sadežu spoznanja.
Jörmungandr objema svet.
Vrtovi večnega življenja.
Cena krivde?
500 funtov in B.
Saj še sam sebi verjameš dragi, kako ti bo le kdo drug?
To, kar govoriš in to, v kar verjameš, moraš strogo ločevati.
Le tako boš ostal močan in razumen.
Izražanje misli je znak šibkosti, sledenje instinktom moči.
Živi podzavest, ustvarjaj resničnost.
Vrata zaznave.
Dvoje sob.
Svetloba se skozi vitraže razliva v prvo.
Mavrica.
V drugi tleč pepel na trinožniku in zanikrna omara v kotu.
Somrak pade.
Vstanemo.
Senca v soncu, draga.
Si kdaj videla kri na mesecu v tistih nočeh?
Dolgo že nisva...
Vstanite Veneti,
mrtvi poeti pozabljenih znanj!
Od Andaluzije do Pada,
purpurna polt purpurnih obrazov
skriva izgubljeni stan.
Duhovi stoletij,
zakopani pod svetišči,
vinogradi in palačami hlapijo.
Vijolična hiša in vijolični travnik
z vijoličnim soncem, ki vzhaja.
Enobarvna revolucija.
Kot zmerom.
Vizije. Horacij 13:9
"Videl sem kovinskega metulja na vijoličnem travniku
in žensko v fontani. Hladna je decembrska voda..."
Zdrznil se je ob tuljenju andaluzijskih volkov,
v taboru je bobnar udarjal sinkopiran ritem.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
