Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
strah, da ostanem samo cunja,
ponošena na tujih telesih,
strgana od tesnobe,
stisnjena od samote...
strah, da spet poljubim sive ovinke
in obležim na dvoriščih,
strah, da spet odblodim
in zalutam
kot utrujen cucek,
na cesti...
strah, da mi zmanjka zaleta
in moči,
da bi še dalje skakala preko lukenj
preko čeri,...
spet je strah,
da bi padla od ljubezni
in od bolečine,
spet strah,
a v resnici le košček manj srca
od mene do mene...
in ko tukaj razmišljam,
o preteklih stvareh,
ki pletejo včeraj,
se tiho zavem,
da sem svoj včeraj premlela
in da si kradem svoj zdaj,
ko tiho trepečem
za jutri...
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
(0 glas)
