Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Napisal/a Klavdija KIA Zbičajnik, v četrtek, 30. nov. 06
Ocena urednika:
Ocena uporabnikov:
(0 glas)
Ko srh po životu te spreleti,
trkaš s pestmi na težka vrata.
Le kdo strl bo naval strasti
in skočil skozi um poln blata.
Ko perje pavje v noči šelesti
in usta od pošasti so kosmata.
Nabada te in šklepetajo kosti,
zadrgne verigo tvojega rabota.
Ujeta ta pošast ne more leteti,
ožgana krila solzijo se zlata.
Žvenket kovine drgne in preti,
zaklet si, ti in tvoja jata.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (6)
Objavil/a Solvenus, v 30-11-2006 12:07,
1. Skozi perje zlato jajce
Kakšna se mi zdi tale pesem?
To je pesem, ki hoče povedati zelo veliko. In tudi pove, kar zelo dosti.
To je pesem, ki ne bi hotela biti spotakljiva. Pa je, malo.
Občutek imam, da gre za uvod.
Za predebatirat.
Objavil/a Klavdija KIA Zbičajnik, v 30-11-2006 14:13,
2. Skozi perje zlato jajce
Zdaj si me pa zasačil... To je pesem, ki govori o dveh pomembnih stvareh v življenju, ki se prepletata. Da, uvod. Tudi debatirati bi se dalo, kako prideš preko jedra do cilja, zlatega jajca. Res je...
Objavil/a Solvenus, v 30-11-2006 16:11,
3. Skozi perje ...
Zgodba se je godila za zaprtimi vrati. V nekem umu je bilo blato. Vstopila je pernata pošast. Zaradi nabadanja so zašklepetale kosti. Ponosna pošast se je ujela v past. Bilo je na sončni dan, poln žalosti, ko so se krila ožgala in zlato žarela v soncu. Konec. Pripeta na verigo, pošastna ptica ne more več leteti. Gre le za eno iz skupine prekletih.
Takole. Uganka je zdaj zastavljena še v prozi. Gre skoraj že za provokacijo.
Objavil/a Klavdija KIA Zbičajnik, v 30-11-2006 16:40,
4. Skozi perje zlato jajce
Zgodba se je godila za zaprtimi vrati. Ne vrati sobe, ampak vrati glave. Dejanje št. 1... razmišljala je o tem v kakšno past bi se ujela, če bi se nabadala brez čutenja, ne svojega, ampak od pošasti brez čustev. Gotovo bi umrlo še sonce, nikdar ne bi znala več poleteti. Nič več ne bi bilo enako, če bi popustila. Noče biti ena izmed skupine prekletih. Dejanje št. 2... razmišljala je, kako se vse izjalovi, kako na koncu jezika visijo vse besede na -izem, a zdrava logika postaja žvenket kovine, primitivizem. Kaj se v jati sploh še sme? Dejanje št. 3... Zaradi "skoraj provokacije", še ni gola, ampak "skoraj gola", torej naslednja dejanja prepušča nekje "med mano in med zrakom"... Odpreva glavo na stežaj?
Objavil/a Solvenus, v 30-11-2006 16:53,
5. Skozi perje zlato jajce
1. Nobena pošast te ne bo nabodla brez čustev. Vsako nabadanje je znak ljubezni. Takšne in drugačne. 2. Skupina prekletih je abstraktna: vanjo te uvrščajo drugi ali pa se prek kompleksov (torej posredno) uvrščaš sama. 3. Za polet ni potrebno znanje. Zadošča vstajenje od mrtvih. 4. V jati se sme vse, dokler je skrbno prikrito. 5. Ujetost pošasti je navidezna, ta navideznost zaradi zaprtih glav prodira v miselnost in vsakdanjost. 6. Te iste zaprte glave zato omogočajo "...izme".
Objavil/a Klavdija KIA Zbičajnik, v 30-11-2006 17:23,
6. Skozi perje zlato jajce
1. Zdaj to celo vem. 2. Res je. 3. 4. 5. Res je. 6. Škoda. ps. Ti si si pa vzel čas zame.
(0 glas)
