Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor)

tvoje slovo Natisni Priporoči prijatelju
Napisal/a LORELLIA, v sreda, 29. nov. 06
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (0 glas)
 

Samo malo je še ostalo...
tvojih besed za moje uho,
ki rastejo iz korenin srca
in gredo do duše...

ne slišim strašnih ne-jev,
in slovo je daleč od glasu
a cviljenje zavor popušča
in počasi,
res počasi greva v smrt. 

počasi umirajo ptice
počasi umira življenje

in zdaj, ko vem, da nikogar ni,
umiraš, v naročju, še ti...

umiraš
počasi...
tako počasi,
kot tečejo reke iz moje modrine
in kot mi gre dlan čez telo,
počasi, kot gredo spomini v davnine,
počasi, kot srp gre počasi v temo...

rekel si, da nikoli ne ostanem
in da nikoli ne pridem
in da nikdar nimam dovolj svojih besed-

glej, vidiš, ko pridem,
ko padem in kriknem,
ko ostanem in pridem,
mi rečeš neslišno - oprosti,
jaz grem...

ostane tišina,
skrivnost,
bolečina,...

in v srcu:"jokati ne smem!"


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (3) KOmentar RSS
Objavil/a ježek, v 30-11-2006 18:24,
1. ...
ne jok, krik odrešiti zna. ko zveza umre
 

Objavil/a LORELLIA, v 30-11-2006 19:01,
2. ...
ja? kako že?
 

Objavil/a Tomi, v 01-12-2006 06:53,
3. tvoje slovo
Tudi šum lokomotive,aviona se z oddaljenostjo spreminja počasiiz višjih tonov do globokih vse slabših odtenkov neke moči, ki se je izražala v zraku. Vse se spreminja in tudi človek ima svoje poti iz inkarnacijo v inkarnacijo, dokler se ne spremeni v ton in svetlobo čistoče najvišjega.Lepo
 





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 
< Prejšnja   Naslednja >

Najbolj sveže pesmi


Naključne
  • 07:54 - 27.01.2006

    Rožnato te ljubim do rdečega,
    ko me z dotikom spreminjaš v zlato,
    ležim v zelenem in vse diši po pomladi,
    in nad nama sedma luna,...

    Beri dalje...
  • 10:27 - 12.06.2005

    Ko besede vrejo iz mene in tebe,
    ko strasti prevzamejo oblast,
    pomen besed več ni važen
    pomemben le močen je glas.

    Beri dalje...

  • 20:44 - 20.06.2011

    Sedi na klopi mož prastari,
    mu malo kloni siva glava,
    brez sanj z nasmehom spava,
    lahak mu vetrič kodre mrši.

    Z...

    Beri dalje...
  • 16:38 - 03.04.2007

    Utrgala sem črni cvet
    njegovo lepoto v noči sem opazovala
    prelepi cvet - za mojo bol
    z listi zibko ji bom pos...

    Beri dalje...
  • 18:49 - 16.01.2006

    Žal Pokraculja
    spet pokopava psa
    tam na dvorišču.

    Vsa okolica še
    bedi in njo nič srce,
    prov nič, ne boli.

    ...

    Beri dalje...
  • 17:58 - 16.02.2009

    Vsakega od nas išče, lovi,
    Pa saj ima več imen Matilda...
    Sprva je njen lov dolgotrajen,
    je lahko dolg desetle...

    Beri dalje...
  • 09:01 - 07.01.2010

    To je super mesto. Ja, to mesto je res
    nekaj posebnega. Najlepše mesto na svetu, za nič ga ne bi menjal,
    mi reče prija...

    Beri dalje...
  • 09:20 - 25.04.2007

    V meni luč si prižgal,
    nevidno,
    ampak usodno,
    ta dan,
    prišel bo,
    in bo udobno.
    Ta neznana energi...

    Beri dalje...
  • 12:50 - 22.06.2010

    Spomini so kot žarek upanja,
    nekaj kar žene naprej,
    iz preteklosti v sedanjost,
    v prihodnost.

    Ne...

    Beri dalje...
  • 22:56 - 14.05.2009

    O, ta naš vesoljni svet
    podložen tisočim besedam,
    ki nam ubijajo zavest,
    že dolgo jim več ne nasedam.

    Svet res ...

    Beri dalje...

Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Sveže iz foruma

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

Ljubitelji poezije
Na strani je trenutno 3 gostov
Vseh članov: 9139

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo