Kar se da zavestno
Skoraj brez obžalovanja
Hodim po robu nebotičnika
Se ozrem v nebo
Glej, ptice. Letijo
Se vr...

Zgodba je to,
o kurbi debeli.
Sploh ni debela,
kurba tudi ne.
Noče biti moja
in to me boli.
...

V polet mavrice sreče
si me popeljal
z močjo svojih besed.
zajel z nežno dlanjo srce, Beri dalje...

Sivo je nebo. Ura skoraj tri.
Tam na bledem obzorju prva zarja tli.
Soj zvezda kopni. Mesec je odplul.
Buden sem, ko ti sanj...

Kdo si žalost,
ki tičiš
trmasto v globini,

kaj si žalost,
ki ne greš
z grenkimi spomini? ...

Vse bo v redu,
to je samo stanje,
samo neko sranje,
ki bo slej ko prej minilo,
in vse se bo uredilo.
Vse to tr...

dišiš kot gozd
po jutranjem dežju
diham s teboj

jasnina
še ni spletena
pajek še spi 

Nežno valovanje morja,
kakor da poje neskončno pesem,
zvezdno nebo, v daljavi svetilnik,
kot da kaže pot v sreč...

Sožitje.
Zemlja.
Korenina.
Drevo.
Veter.
Sonce.
Ptica.
Nebo.
...

Vrstic ne pišem več, (še tole bi prečrtal!),
besede, zlogi padajo kot zadnji sad.
Jesen je, jaz pa po vsej sili vrta...