Sivina zemljo
stiska, rosi ležernost.
Postelja diši!

Pomlad? Življenje?
Živela sem za zadnjo zimsko luno…
Počasi umirava skupaj.

Pesem za pesmijo se pišejo same.
Jaz kot pesnik le pero usmerjam.
Pero, ki izgubi se v pozabo.
In list, ki nesrečno ostal bo večno.<...

Strah, da ne bom več nikoli napisal pesmi
je postajal vse večji.

No, potem je umrla babica in pokopali smo jo
v njeni najljub...

Polna luna me gleda
Nocoj,
In se mi smeji.
Volk sem postala.
Se ji zdi.
Ščegeta me in me žgečka.
No, daj ! Mi veli...

Oprosti! ker ti misli bežijo od mene,
kot da živijo tam, tišini rojene.
Se v stihe pretakajo, v dneve sanjave,
ne želijo izp...

Kanček dobrote?
Raje malenkost več lepote?
Priporočam nebeški ta vam stas,
Po njem sladek boste imeli dah.
Ne priporočam is...

Ujeti trenutek,
ko vse najbolj teče.

Zadržati gibanje.

V očesu tornada...
Najbolj zunaj si v sebi.

Samo včasih,
ko moja roka išče tvojo,
ko sam zaspim,
ko se sam prebujam,

ko v ogledalu vidim samo sebe,
...

Sama v vetru bledim,
sama v postelji spim,
tebe tu ni več,
odšel si daleč daleč preč.

Ko mislim na minule dni, Beri dalje...