Napisal/a Yggradsil, v sobota, 25. nov. 06

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

V dvorani med vrstami stebrov
v dorskem slogu doprsni kipi,
torzi brez glav ali rok.

Vrata odprta na štiri strani neba.

Vremenska roža v središču cveti ali veni.
Odvisno od počutja.

Kristalni lestenec na stropu.

Spačeni obrazi viseči, marionete moralnih norm.
Kri curlja in teče po kanalih v odtoke.
Človek z volčjim obrazom ob severni steni.
Južno od nebes. Svetloba pronica skozi razpoke ter se meša s krvjo.

Grenak priokus šibkih.
Ljubi bolečino, lastno in tujo.

Ljubi brezčutne
Kristuse novega tisočletja,
sanjače in lažne preroke.
Ljubi umetnike, odvetnike in ludiste.

Še posebej pa ljubi samega sebe.

Je zelo ljubeč človek.
Veliki stvaritelj, oče strojev.

Božanski pantomimik, z nožem riše podobe v zrak.
Tihi kiti luninih morij tulijo svoj madrigal.
Srebrni valovi neznanih obal.

Okronano sonce vidi, kar je očem skrito.
Kolektivna zavest slika čredo modrih konj na obzorje.

Deja vu.

V oblakih riba, ki požira tigra, ki požira svet.
V valovanju alg na dnu oceana se smehlja,
blazen upira pogled v gladino nad seboj.

Globalna amnezija?
Odsev na mrenastem nebu.

Pred oltarjem kleči,
Gaja ga opazuje z marmornimi očmi.
Umetnik slika podobo v njenih očeh,
v oči podobe njene oči kot odsev globljih plasti zavesti.

Kapelica žari v nezemeljski svetlobi,
kopita modrih konjev udarjajo ob tlak.
Drevesa utripajo izmenično v škrlatu in belini.
Zavest razpeta med Piramido in Kalvarijo
riše koncentrične kroge na steklasto gladino.
Vsaka kaplja misel.

Hanibal ante portas.
Predmetnost je ničeva.
Ugrizni v jabolko spoznanja, preko mesa sezi v eter.
Jörmungandr popušča prijem.

Ljudje smo material.
Kazalec drsi......simboli, simboli.

Ptice obmolknejo, senca zdrsne po severni steni obzidja.
Lahkotni gibi nežnih dlani trgajo kamen za kamnom.
Samo opeka v zidu.

Nad rožnim vencem zapiha.
Veter misli zareže skozi meso do kosti,
odnese njeno podobo v prostranstva neznanih dimenzij.

Drevesa šelestijo,
po nevrednih tleh nepremišljeno sipajo mavrično listje.
Razkroj... ...mati spi.
Sanja naša življenja.
Korenine prepredajo dušo, naše zapustijo svet.

Glej otroke oblakov!
In Kirona med njimi!?
Tam Helop, tam Dafnis, pa Omir in Ankij...

Kot blodeče lučke nad močvirjem plešejo v zenici spoznanja.
Nočem diamantnega srpa!
Zarja nad lebdečim travnikom, srebrni oblaki in tkane koprene.
Prvi žarek posije na prozorno oko, veke odstrejo lotusov cvet,
vonj po trohnobi se zažre v pore medleče zavesti.

Vzšlo je!
Pepel gorečega sonca pada na nežno telo.
Zahajajoč za sipinami črnega morja,
z noži simbolov pribita na križ, zbegano kričiš v drobeč se odsev.

Blaženo bodi evropsko sonce, človeštvo naj gnije v nov dan.
Lord Fenrir kleči pred križem, ob njem prapor Mephistophelesa.

S.P.Q.R. - pod tem znamenjem boš zmagal.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)