Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Včasih je težko
odpreti veke in strmeti v lik,
ki nosi tvojo preteklost na svojih ramenih...
zdi se ti blizu in daleč,
kot privid,
ki se ti je privil skozi minute
in ti obležal v naročju...
leži ti v duši
in spominja na dvojino;
tisto dušno dvojino
tvoje večne samote...
poskakuje v očeh
in se vrtinči v zenicah,
kot blazen vrtinec življenja.
poznaš ga in še včeraj so ga klicali
s tvojim imenom...
a nisi več lik...
in nisi podtalni privesek grenkobe
in nisi več prvi vzdihljaj tiste bede,
ki si jo slavil,
ker si bil strašno neveden...
zdaj si človek
na prvi stopnici
v vijugi življenja.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (6)
Objavil/a morigenes, v 23-11-2006 15:24,
1. ...
Všeč mi je tvoj način poigravanja z dvojino samote, bistroumno si opisala iskanje odgovora na večno vprašanje:kdo sem jaz? sem lik? sem lik in še nekaj poleg. Sem moja preteklost in kaj je tisto v meni, ki ne priznava časa? lep ritem in natančna, pa vendar intuitivno prava izbira besed. To je poezija.
Objavil/a LORELLIA, v 24-11-2006 00:15,
2. ...
Hvala morigenes za komentar, mi je všeč da si tako dojel to mojo malo spoznanje strnjeno v pesem
če hočes videti, moraš gledati s srcem
Objavil/a ajda, v 25-11-2006 08:32,
3. Lik
zdaj si človek na prvi stopnici v vijugi življenja.
res je, to je tista prava poezija, kot si zapisal ti morigines,kar pa je bilo ze povedano oz. napisano, sicer v drugacnem jeziku na vecino Lorellinih pesmi, ni pa videla ali zaznala. Morda komentarji niso bili dopadljivi njenim ocem, se je pa odzvala na komentar morigenesa. Res je, da vsak odloca o tem, na kateri ali kaksen komentar se bo odzval, res pa je tudi, da smo ljudje in da radi slisimo vsaj magicno besedico,hvala,ker se trudimo, vsak seveda po svojih moceh. In ocitno je morigines ubral strune, ki so prebudile Lorellio, da se je odzvala.
lp, ajda
Objavil/a LORELLIA, v 29-03-2007 15:39,
4. ...
Rada bi povedala, da ni samo morigenes tisti, ki me je pripravil do tega, da sem se zahvalila za komentar. hvaležna sem vsem in vsakomur, ki vsaj prebere mojo pesem, in me vsak, vsak komentar resnično gane. morda tvoj še posebej ajda, ker si zvezda stalnica na tem portalu in za vsakega najdeš lepo in iskreno besedo. žal pa nisem imela možnosti za odpisovanje, ker sem vselej le na hitro spesnila kako novo pesem, žal sem bila brez svojega interneta. zdaj ga imam tako da smo na vezi. lp
Objavil/a morigenes, v 30-03-2007 10:15,
5. Lik
Večkrat preberem tvojo pesem,Lorellia, več plasti odkrijem v njej. Lep in bistroumen je tudi njen iztek,/zdaj si clovek/na prvi stopnici/ v vijugi življenja/.In proniciljiv stih v sredini, kot uvid /a nisi več lik/. Preprosto. In lepo.
Objavil/a LORELLIA, v 30-03-2007 17:14,
6. ...
ja, svoje pesmi doživljam zelo globoko, še posebej ko jih ustvarjam in potem nastane kar pač nastane. lepo, da jih nekdo razume in lepo da so ti všeč morigenes. lp
(0 glas)
tako da smo na vezi. lp 
