A še lepši je tvoj smeh.
Nikoli dovolj premeten,
da ti ne bi uspelo priti.

Neslišno, kot po prstih
se je noč prikradla.
Kraljuje kakor vila, s svileno roko.
Dotika se neslišnega.

Rožni venec
spletem
iz telesa
tvoj'ga.

Pajek je umetnik:
plete tanke srebrne niti,
začarane niti usode za nepazljive.
Ko ujame se rosa na vzorec niti ...

Drsim po tvoji koži,
kot kaplja po šipi polzi,
v sebi čutim nežno drhtenje,
ki hoče na plan,
sili in sili,
noče ostati uje...

V maminem trebuščku,
ti še spiš,
še zavedaš se ne,
da živiš,
devet mesecev ...

Si najzvestejši
Zato imam te res najrajši
Ne zameri mi
Ker pišem ti
Ne morem se premagati
Saj so moje misli le pri tebi Beri dalje...

Kar je očem prikrito,
kar v duši je globoko skrito,
se v troje zdaj prepleta
in z dneva v dan vse bolj zapleta.

Zimska noč,
plazi mehko se megla nad reko,
luna ponuja svoj nemi smehljaj.