Lubi, pomisliš kdaj na to,
ko se življenje končalo bo?
Ko boš odšel nekam stran,
odšel kot veter prek poljan?
Odšel in za s...

Od tega trenutka dalje bo moja edina
terapevtska kopel morje mojih solza.
Sol bo razjedla mi kožo in telo.

Gnusobnost zapeljanih dni
me spremljajo v sedanjost
se rešit moram čimprej njih
uničujejo mi varnost.

Naši sosedi Hrvatje
radi omenjajo, da so katoličani
prav tako kakor Slovenci, njihovi bratje.

Ni mi dano sprejeti,
kar lahko prejela bi.
Ni mi dano razumeti,
Da tebi to se normalno zdi.
Da ne vidiš moje s...

Prebedela je dolge noči.
Poznala je vse sence teme
in njihove otožne sanje.
Temne ure je gledala,
kako se svetle nit...

Mesto sivo, zdi se prazno,
a polno je ljudi,
ki gledajo brez oči.
Za sabo vlečejo niti
od nekje,
nihče ne ve, nihče ...

V krempljih ( na krilih) svobode,
nešteto končnih poti.
Pričakovanje odločitve,
morda rešitve..., ki je ni.

...

Mrtva zastava otožno počiva v popoldnevu.
Zastava je simbol vsega za čemur stoji ta narod:
Hodi ponižno, a visi visoko...

...