Še spiš.
Kdaj pa kdaj te pogledam,
nato se znova obrnem
proti oknu in gledam
jutranji svit.
Še spiš?

ali veš kaj nam odvaga življenje;je to trpljenje. Ne to je le dolga pot polna prevar in zmot. Včasih je treba na novo začeti ali pa nekoga prepro...

Ne bom več učila drugih ljudi,
saj bolečina me ne zapusti.
Vem, da le sebe obsojati smem
in če ne veš &s...

Dež vpija se v moj klorofil
in srkam ga hoteče
kot srkala bi nektar najslajše sorte
polnim se
...

Picasso in Jacqueline. Muza norosti.
Rada imam ta prostran travnik neskončnih idej.
Moder mehurček. Zelen smrček. Tebe.

Z vsakim vzdihom se vame pogrezne
nešteto molekul duhovnih sledi,
z vsakim izdihom olajšanje čutim,
in silno že...

Brezkončna cesta, odprta vrata,
prilitek svita,
odboj občutka, brzica zlata
me vodi tja.

Beri dalje...

Zarja neba. Trsje se ziblje.
Veter odet je v plašč iz iskanj.
Rob  v zelenju. Lokvanj in šibje.
V kro&sca...

Vrtenje metafor v različne smeri
Mečem besede na kupe in želim ustvarit goro
Neprehodno

To pesem sem napisla mojemu sinu, ki sem ga morala vedno siliti k učenju. Vedno je odlagal šolske obveznosti in meni solil pamet.