Na dnu svojega morja sem ležala in zrla v njegovo vesolje. Nato sem vstala. Svoje utrujeno telo sem položila v vrečko in jo prinesla na površje. Za...

Lahko napišem sonet
...in to brez besed.
Lahko sodobno pišem
...in zraven malo rišem.
Lahko se poigram z besedo
...in jo s...

Podaril si
Del
Sebe
Meni
Za vedno

Mesto.
Polno mrtve naglice.
Nemega hrupa.
Zelene sivine.
In sive modrine.

Ponedeljek je najbolj tečen dan, v šolo pridem ves utrujen in zaspan, tudi torek nič kaj boljši ni, učitelj maje z glavo in se mi smeji. V sredo ...

Že tisočletja prebiva tam daleč stran, kjer je noč dan
in opazuje svet premnogih obrazov, praznih izrazov.
V ti&scar...

Molči. Ustnice so neme in neizklesan kamen je obraz. Poskušam ga razbiti z vsem, kar mi pride pod roke. A kamen molči. Molči kot grob, pra...

Na zavesi moder kvadrat
obrob zelena vatra
črne kapi
padajo.

Tik pred zdajci sem se ujel v jelenovo mušico,
ki se je hotela splaziti skozi špranjo moje nočne omarice!
Naj me bodi sram!

Zasanjam ponoči zrem v nebo,
kjer zvezdne steze nam teko,
iščem zvezde sij najlepši,
da mi polepša ga v pesm...