Iz naborka na krilu
ne znam povzeti bistva.
V broški izgubljam
njegov odsev
in se utapljam v dimu
zaokroženih misli.

V krivulje in špilje in brezna možgan,
kjer se rojevajo sanje,
vrtam kot s svedrom, a vselej zaman,
da bi razre&scaro...

Poberi ven koščice
in
posadi
sebi
lastno
drevo.

Dal si mi priložnost, ki jo dobijo
le redki iskalci resnice svete,
da oleseneli deli lepote
pri koreninah zeleno brstijo. Beri dalje...

Slikovita pokrajina prežema moj duh; ujet v bistvo časa. Ne zmorem več lastne bolečine, ki duši moj ponos in mi krade energijo.

Svilena mehkoba oblakov
kot tančica ovila je sonce v skrivnost,
ob vznožju sneženih očakov,
krasila vsak konec...

Ljubim te de

V parku v senci dreves
med cvetjem dehtečim
sva pustila najine
spomine.
Sprehodi neskončni
užitek...

Stal sem tam,
kjer se je svet začel.
Kakor temna pika
na svetli strani lista,
da preženem dolgčas.