Napisal/a Tomi, v sobota, 11. nov. 06 |
Ocena urednika: |
![](http://www.pesnik.net/components/com_maxcomment/templates/default/images/rating/editor_rating_0.gif) |
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Ena misel me obseda
kaj storila bo z menoj
večnost s tem se ne ubada
mene pa obliva znoj.
Rahel dremež me objame
kot bi v nezavesti bil
čakam v tihi želji ure
da bi v večnost se vselil.
Slišim mrzlične korake,
ki pretresajo mi pod
v njih nemir je začutiti,
ker pač nisem jaz njen rod.
Upanje je vse kar nosim
v praznini srčnih kletk
s strahom bijejo v meni
da ne bom zopet preklet.
Te razumem dragi Murn
obema bije isti čas,
čeprav razdobja so različna
ista parta oznanja nas.
![](http://www.pesnik.net/components/com_maxcomment/templates/default/images/quotetop.gif)
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (7)
|
|