| Napisal/a Tomi, v sobota, 11. nov. 06 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Ena misel me obseda
kaj storila bo z menoj
večnost s tem se ne ubada
mene pa obliva znoj.
Rahel dremež me objame
kot bi v nezavesti bil
čakam v tihi želji ure
da bi v večnost se vselil.
Slišim mrzlične korake,
ki pretresajo mi pod
v njih nemir je začutiti,
ker pač nisem jaz njen rod.
Upanje je vse kar nosim
v praznini srčnih kletk
s strahom bijejo v meni
da ne bom zopet preklet.
Te razumem dragi Murn
obema bije isti čas,
čeprav razdobja so različna
ista parta oznanja nas.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (7) 
|
|
